Vedela sem, da bo prišel ta čas in upala sem, da akne ne bodo tako očitne in da jih ne bo veliko. No, pa sem se zmotila, pri mojem sinu je na žalost bilo ravno obratno. Videla sem, da bodo akne kar pogoste in da bo čas pubertete očitno kar dolg. Kakor sem ga opazovala, se ni kaj dosti obremenjeval, zato nisem niti vedela, kako naj ga vprašam, ali potrebuje kozmetičarko ali ne.
Nisem želela, da ko bi ga pa jaz vprašala, pa bi se on začel spraševati, ali res ima takšne akne, ki so potrebne kozmetičarke. Počakala sem nekaj časa in ga opazovala, če bi ga akne začele motiti. Nekaj časa je bil mir, potem pa sem videla, da je začel dlje ostajati v kopalnici in da je iz nje prišel slabe volje. Rekel ni sicer ničesar, ker mu je bilo sigurno nerodno. Morala sem najti način, kako mu lahko pomagam. Ni preostalo drugega, kot da mu rečem, ali se lahko pogovoriva.
Začela sem govoriti o svoji mladosti in da so bile akne del moje mladosti in da sem zaradi tega bila še kako nesrečna in pogosto gledala vse prijateljice, ki niso imele teh težav. Sin se je kar hitro odprl, da ga motijo akne, tako sva se dogovorila za obisk kozmetičarke, da mu priporoča določeno nego. Saj vem, obisk kozmetičarke v času pubertete ni ravno prijetno, a boljše tako, kot pa, da se mu akne še bolj razširijo po obrazu, tega se je zavedal tudi sam.
Kozmetičarka mu je predpisala posebno nego, pri njej sva kupila izdelke in tako je začel skrbeti za svoje akne, ki so se iz dneva v dan manjšale, nove pa niso niti več nastajale.
Super!
Vse se da, le pravi način in v pravem trenutku je bilo potrebno odreagirati. Moj sin bo kmalu imel lepo kožo, čeprav je v puberteti.